Kdor v Kopru živi in dela, mora imeti možnost, da si tu ustvari svoj dom.

Previsoke cene nepremičnin in pomanjkanje stanovanj ljudi silijo, da si dom poiščejo drugje. Zato bomo omogočali gradnjo novih stanovanj in hkrati spodbujali obnovo ter oddajo praznih stanovanj. V občini imamo tudi približno 2.000 zapuščenih nepremičnin, ki zaradi nezaključenih zapuščinskih postopkov propadajo. Z državo smo že zelo blizu dogovora, ki bo občini omogočil aktiviranje teh nepremičnin in njihovo ponovno uporabo za bivanje.

Posledice pomanjkanja stanovanj čutijo tudi šole, vrtci, zdravstvo in podjetja, ki težje pridobijo sodelavce. Zato bomo gradili javna najemna stanovanja, spodbujali obnovo in oddajo praznih stanovanj ter omogočali zasebno gradnjo z iskanjem rešitev za večjo dostopnost.

Stanovanjsko stisko občutijo tudi ljudje, ki redno delajo in imajo stabilne prihodke. Za pomoč zaslužijo preveč, za nakup ali tržno najemnino premalo. Javna najemna stanovanja bomo zato približali tudi gospodinjstvom s srednjimi dohodki in mladim družinam ter pomagali pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja. 

Naredili smo

• Skupaj z Javnim stanovanjskim skladom MOK in Stanovanjskim skladom RS smo uredili sosesko Nova Dolinska s 166 že zgrajenimi javnimi najemnimi stanovanji in 46 stanovanji v gradnji.
• Obnovili in znova oddali smo 24 občinskih stanovanj v mestnem jedru.
• Omogočili smo gradnjo novih tržnih stanovanj in povečali ponudbo v občini, med drugim v Levjem gradu, Rezidencah in vili Murva v Šmarjah, Solisu ter Soseski Nova.
• Državi smo predlagali zakonsko ureditev, ki bi omogočila aktivacijo stanovanj iz nezaključenih zapuščinskih postopkov.

Naredili bomo

• Sprejeli bomo OPPN Dolinska, ki predvideva osem novih stolpičev z javnimi najemnimi stanovanji, in začeli njihovo gradnjo.
• Dostop do javnih najemnih stanovanj bomo razširili tudi na gospodinjstva s srednjimi dohodki in mlade družine.
• Popisali bomo prazna stanovanja in zapuščene objekte ter lastnike s spodbudami podprli pri obnovi ali oddaji v najem.
• Mladim bomo pri prvem domu pomagali s subvencijo fiksne obrestne mere v prvem obdobju odplačevanja bančnega posojila, z enkratno subvencijo za nakup ali obnovo nepremičnine in s subvencijo tržne najemnine za mlade in mlade družine.
• Pripravili bomo stanovanjske rešitve za zaposlene, ki jih primanjkuje v zdravstvu, šolstvu in vzgoji.
• Star zdravstveni dom v mestnem jedru bomo preuredili in spremenili v stanovanja.

Vsak otrok potrebuje varen prostor za učenje in dovolj prostora za igro.

Obnavljali in gradili bomo vrtce ter šole, posodabljali opremo in urejali igrišča z več zelenja in naravne sence. Otrokom želimo zagotoviti primerljive pogoje za odraščanje v mestu, zaledju in na podeželju.

Podpirali bomo tudi dodatne programe in povezovanje vrtcev ter šol s športnimi društvi, kulturnimi ustanovami in lokalnim okoljem. Otrokom, ki potrebujejo več pomoči pri učenju, razvoju ali vključevanju, ter njihovim družinam bomo zagotavljali podporo. 

Naredili smo

• Zgradili smo novo Osnovno šolo Škofije, v katero so se otroci vselili marca 2023.
• Zgradili smo novo telovadnico v OŠ Šmarje.
• Celovito smo prenovili športno dvorano Burja na Škofijah.
• Celovito smo prenovili palačo Collegio dei Nobili, v kateri delujejo Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio, Gimnazija Gian Rinaldo Carli in Vrtec Delfino Blu. Prenovljeno stavbo sta septembra 2025 odprla predsednika Slovenije in Italije.
• Pri OŠ Dušana Bordona smo zgradili prizidek z novo knjižnico, učilnicami in zobozdravstveno ordinacijo ter v celoti prenovili šolsko kuhinjo.
• Celovito smo obnovili vrtec Rižana v Dekanih in vrtec v Bertokih ter prenovili enoti Vrtca Semedela na Markovcu in Slavniku.
• Staro šolo v Sv. Antonu smo uredili za potrebe vrtca. V OŠ Marezige in OŠ Dekani smo prenovili kuhinji, v Dekanih pa povečali še jedilnico.
• Prenovili smo šolski igrišči pri OŠ Hrvatini in OŠ Marezige ter uredili otroška igrišča po vaseh, med drugim v Pradah in Movražu.
• Glasbeni šoli Koper smo zagotovili dodatne prostore za izvajanje glasbene vzgoje.
• Vrtcem zagotavljamo sredstva za dodatne programe s področja športa, kulture in naravoslovja.
• V enoti Ribica Vrtca Koper smo v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem uvedli jezikovni program raziskovalno-razvojnega oddelka RA-RA. Italijansko govoreča vzgojiteljica otroke seznanja z italijanščino, dvakrat do trikrat na teden pa spoznavajo tudi angleščino.
• V letu 2026 smo v OŠ Koper uvedli program nižjega izobrazbenega standarda.
• Leta 2020 smo razširili krog upravičencev do štipendij, saj smo mednje vključili tudi dijake. 

Naredili bomo

• Zgradili bomo nov vrtec Delfino Blu v Hrvatinih.
• Obnovili bomo sanitarije v telovadnici OŠ Hrvatini.
• Nadaljevali bomo prenove vrtcev in šol ter posodabljali njihove prostore, opremo in zunanje površine.
• Obnovili bomo igrišča vrtcev v Gračišču, Bertokih in Semedeli ter uredili novi otroški igrišči v Bezovici in Ospu. Igrišča po krajevnih skupnostih bomo dopolnjevali z zelenjem, naravno senco in igrali, dostopnimi tudi otrokom s posebnimi potrebami.
• Podpirali bomo otroke, ki potrebujejo dodatno pomoč, ter njihove družine. Program nižjega izobrazbenega standarda bomo leta 2027 uvedli v OŠ Škofije, nato še v OŠ Dekani in OŠ Šmarje.
• Uredili bomo dodatne prostore za Glasbeno šolo Koper.
• Obnovili bomo stavbo Ljudske univerze Koper.
• Vrtce in šole bomo še tesneje povezovali s športnimi društvi, kulturnimi ustanovami in drugimi organizacijami v lokalnem okolju.

Ko potrebujemo pomoč, moramo vedeti, kam se obrniti, in do nje priti pravočasno.

Nov Zdravstveni center Koper bomo dokončali do leta 2028. Ob tem bomo z zdravstvenimi ustanovami in državo iskali rešitve za pridobivanje in ohranjanje zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev. Novi prostori morajo prispevati k dostopnejši zdravstveni oskrbi.

Okrepili bomo pomoč in dolgotrajno oskrbo na domu, da bodo starejši lahko čim dlje varno živeli v domačem okolju. Otrokom in mladostnikom v stiski, ljudem z oviranostmi in drugim, ki potrebujejo podporo, bomo olajšali pot do ustrezne pomoči. 

Naredili smo

• Za novi Zdravstveni center Koper smo pridobili gradbeno dovoljenje in začeli gradnjo.
• Vlagali smo v Center za pomoč na domu Mali princ ter v prostore in opremo za izvajanje dolgotrajne oskrbe.
• Podpirali smo programe Rdeča tipka, Vitica in Prostofer ter zagotovili sredstva in zemljišča za bivalno enoto Bella Vista. Na Vergerijevem trgu 3 smo uredili prostore za dnevno varstvo starejših občanov, na Istrski cesti pa udobne in funkcionalne prostore zavetišča za brezdomne osebe. Urejali smo tudi prostore in podpirali programe za ljudi z oviranostmi, osebe s težavami v duševnem zdravju in druge ranljive skupine.
• Skupaj z Občino Izola smo ustanovili Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Istre, ki skrbi za duševno zdravje otrok in mladih ter podporo staršem. V ta namen smo obnovili palačo na naslovu Vergerijev trg 3.
• Leta 2025 smo vzpostavili projekt za vključevanje ranljivih skupin na trg dela, in sicer kavarno Caffè Verde, v kateri strežejo težje zaposljive osebe.
• Pridobili smo naziv Invalidom prijazna občina in urejali klančine, talne oznake za slepe in slabovidne ter druge prilagoditve javnega prostora.
• Omogočili smo odprtje nove ambulante na Škofijah in lekarne v Pobegih.
• Od leta 2019 smo mrežo javno dostopnih defibrilatorjev razširili za 33 naprav.

Naredili bomo

• Novi Zdravstveni center Koper bomo dokončali do leta 2028.
• Z zdravstvenimi ustanovami bomo izboljševali dostop do pediatrov in družinskih zdravnikov ter izvajali ukrepe za pridobivanje in ohranjanje zdravstvenega kadra.
• Povezali bomo oblike pomoči otrokom in mladostnikom v duševni ali drugi stiski, da bodo družine vedele, kam se obrniti.
• Okrepili bomo pomoč in dolgotrajno oskrbo na domu, da bodo starejši lahko čim dlje varno in samostojno živeli doma.
• Sistematično bomo odpravljali arhitekturne in druge ovire pri dostopu do javnih stavb, storitev in programov.
• Podprli bomo več preventivnih programov za gibanje, zdrav življenjski slog in duševno zdravje v vseh življenjskih obdobjih.
• Zdravstvene, socialne in občinske programe bomo povezovali tako, da bodo uporabniki lažje našli in dobili ustrezno pomoč.

Za gibanje potrebujemo prostor blizu doma in možnost, da se vključimo.

Urejali bomo športne objekte, igrišča in vadbišča po vsej občini ter podpirali društva, trenerje, vaditelje in prostovoljce. Zagotavljali bomo pogoje za rekreacijo in športni trening. Na delavnicah ste posebej izpostavili vključevanje otrok in mladih v šport. Več pozornosti bomo zato namenili tudi tistim, ki jim udeležbo otežujejo socialne okoliščine, in prilagojenim vadbam za starejše ter ljudi z oviranostmi. 

Naredili smo

• Uredili smo obmorski park v Žusterni.
• Prenovili smo kopališče v Žusterni, zgradili nov otroški bazen in uredili klančino za dostop invalidov do morja.
• Uredili smo Športni park Šmarje z obnovljenim nogometnim igriščem, trim stezo in večnamenskim ter otroškim igriščem.
• Obnovili smo streho večnamenske športne dvorane Arena Bonifika in v njej zamenjali razsvetljavo.
• Na Bonifiki smo uredili skate park in pumptrack, v Dekanih zamenjali umetno travo na nogometnih igriščih, v Olmu prenovili košarkarsko igrišče, na Škofijah pa uredili pumptrack.
• Zamenjali smo travo na mestnem stadionu Bonifika.
• Na Bonifiki smo postavili plezalno steno, na kateri Koper vsako leto gosti tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju.
• Obnovili smo športna igrišča v Prisojah, Hrvatinih in Movražu ter sofinancirali obnovo igrišča pri OŠ Antona Ukmarja.
• Podpirali smo športna društva, programe za otroke in mlade ter športne in rekreativne prireditve. 

Naredili bomo

• Dokončali bomo obnovo atletskega stadiona.
• Zgradili bomo Center borilnih športov Koper.
• Zgradili bomo Urbani park Bonifika z vsebinami, ki so jih občani izbrali v anketi.
• Uredili bomo obmorsko površino med Žusterno in Izolo in sanirali Molet.
• Uredili bomo nogometno igrišče in pumptrack v Dekanih, drugo fazo rekreacijskega parka v Hrvatinih ter novi igrišči v Borštu in na Markovcu nad igriščem OŠ Antona Ukmarja.
• Uredili bomo nove večnamenske prostore za športna društva, organizirano vadbo in rekreacijo različnih generacij.
• Po mestu, primestju in krajevnih skupnostih bomo razvijali mrežo medgeneracijskih parkov in vadbišč na prostem.
• Po krajevnih skupnostih bomo podpirali redne športne in rekreativne programe ter prilagojene vadbe za starejše in ljudi z oviranostmi.
• Otrokom in mladim, ki jim vključevanje v organiziran šport otežujejo socialne okoliščine, bomo pomagali premagovati te ovire.
• Športnim društvom bomo še naprej zagotavljali podporo ter vzdrževali in posodabljali športne objekte po vsej občini.

Kultura in druženje dajeta našim krajem življenje.

Podpirali bomo ustvarjalce, kulturne ustanove, društva in prostovoljce ter urejali prostore za njihove dejavnosti. Poleg večjih dogodkov bomo spodbujali tudi manjše programe v mestnih četrtih in vaseh skozi vse leto. Mladi potrebujejo prostor za svoje ideje, starejši pa tudi priložnosti za druženje in ohranjanje vezi s skupnostjo. 

Naredili smo

• Prenovili smo nekdanje skladišče soli in vzpostavili Libertas – stičišče kultur.
• Uredili smo Muzejski park in Muzejski trg ter ju povezali s Kidričevo ulico.
• Obnovili smo zvonik koprske stolnice.
• Sprejeli smo Strategijo Mestne občine Koper za mlade 2026–2030, ki smo jo pripravili v sodelovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami ter v njeno oblikovanje vključili skoraj 1.200 mladih.
• Vzpostavili smo razstavni program Mala loža in uredili Bastion ter ga namenili mladim.
• Uredili smo umetniško rezidenco v hiši Alojza Kocjančiča.
• Prenavljali smo Narodni dom Pobegi, Zadružni dom Boršt, dom krajanov v Brezovici in vaški dom v Zazidu ter izvedli prvo fazo prenove Zadružnega doma Bertoki in Kulturnega doma Božiči v Hrvatinih.
• Vzpostavili smo četrtni mladinski center Markovec in mladinski sobi na Škofijah ter v Borštu.
• Podpirali smo kulturne ustanove, ustvarjalce, društva in prireditve ter obnavljali kulturno dediščino. Obnovili smo objekt Muzeja novejše zgodovine Pokrajinskega muzeja Koper, zamenjali vhodna vrata dvorane sv. Frančiška in tablice za označevanje spomenikov v starem mestnem jedru.
• Vzpostavili smo prostovoljsko pisarno v Kopru, ki deluje pod okriljem Slovenske filantropije. 
• Spomeniško smo zaščitili del starega mestnega pokopališča v Kopru.

Naredili bomo

• Dokončali bomo prenovo Zadružnega doma Bertoki in Kulturnega doma Božiči ter po fazah prenavljali Zadružni dom Sv. Anton.
• Zasnovali bomo nove prostore za Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja in Glasbeno šolo Koper.
• Vlagali bomo v programske vsebine Gledališča Koper in Stičišča kultur Libertas.
• Uredili bomo nove prostore krajevne skupnosti v Zazidu ter vaški jedri v Sv. Antonu in Vanganelu.
• Podpirali bomo več kulturnih in družabnih vsebin za domačine v mestnem jedru, soseskah in vaseh skozi vse leto.
• Še naprej bomo podpirali umetnike, kulturne ustanove in društva ter sistematično ohranjali kulturno dediščino.
• Krepili bomo prostovoljstvo in medgeneracijske ter skupnostne programe, ki zmanjšujejo osamljenost, zlasti med starejšimi.

Manj časa za iskanje parkirišča pomeni več časa zase in za svoje najbližje.

S 1.745 novimi parkirnimi mesti, parkirnima hišama Sonce in Belveder, parkirišči P+R ter prenovljeno avtobusno postajo smo že olajšali številne poti. Težave pa ostajajo v gosto poseljenih soseskah, na glavnih vpadnicah in pri šolah ter vrtcih.

Nova parkirišča bomo gradili tam, kjer jih stanovalci in obiskovalci najbolj potrebujejo, izboljševali pretočnost cest in urejali varne dostope. Pri prometnih režimih bomo usklajevali potrebe stanovalcev, dnevnih obiskovalcev, dostave, ljudi z oviranostmi in intervencijskih služb. 

Naredili smo

• Od leta 2019 smo obnovili 38,17 kilometra cest.
• Zgradili smo parkirno hišo P+R Sonce in parkirno hišo Belveder.
• Ob glavni avtobusni postaji in pošti na Kolodvorski smo uredili parkirišča P+R.
• Prenovili smo glavno avtobusno postajo v Kopru.
• Pod sosesko na Benčičevi ulici smo uredili 47 parkirnih mest, nad Kvedrovo ulico 91, na Krožni 40, na Kozlovičevi 53 in na Erjavčevi 22.
• Uredili smo krožišče na Cesti na Markovec.
• Uredili smo parkirišča in parkirni režim v Olmu.
• Za parkirno hišo Prisoje smo vložili vlogo za gradbeno dovoljenje. Za parkirno hišo na Krožni smo pripravili projekt in pridobili gradbeno dovoljenje. Zaradi odprtega sodnega postopka občina ne more z gotovostjo predvideti končnega lastništva, zato do njegovega zaključka ne more izvesti načrtovanih vlaganj.

Naredili bomo

• Dogradili bomo garažno hišo Prisoje za stanovalce ene najbolj gosto poseljenih sosesk.
• Na Markovcu bomo zgradili novo garažno hišo.
• Zgradili bomo krožišče na Dolinski cesti.
• Uredili bomo nova parkirišča v Dekanih.
• Pri šolah in vrtcih bomo urejali varne šolske poti, varnejše prometne ureditve in dodatna parkirna mesta tam, kjer so potrebe največje.
• Širili bomo sistem P+R in izboljševali povezave parkirišč na obrobju z mestnim središčem.
• Za turistične avtobuse bomo določili jasen režim vstopanja, izstopanja in parkiranja.

Za vsakdanjo pot moramo imeti več uporabnih in varnih možnosti.

Povezovali bomo avtobusne linije, kolesarske poti in pešpoti, odpravljali ovire za ljudi z gibalnimi ovirami ter družine z vozički in uvajali okolju prijaznejša vozila. Vsaka pot, ki jo lahko udobno opravimo peš, s kolesom ali avtobusom, razbremeni ceste in parkirišča.

Na podeželju redne avtobusne linije, za katere skrbi država, ne zagotavljajo vedno dovolj pogostih povezav. Zato bomo razvijali prevoze na zahtevo, da bodo tudi ljudje v slabše povezanih krajih lažje prišli do mesta, šole ali zdravnika. 

Naredili smo

• Zgradili smo pločnik ob Stari šmarski cesti in gradimo kolesarsko stezo s pločnikom Škocjan–Bertoki.
• Uredili smo kolesarske in pešpovezave ob Ulici Istrskega odreda v Olmu, na Dolinski cesti, ob Slemenski cesti med Hrvatini in Kolombanom in ob gasilskem domu v Hrvatinih.
• Za mestni potniški promet smo sprožili nakup šestih novih električnih avtobusov.
• S Kurjerco smo uvedli brezplačne prevoze na klic po starem mestnem jedru in olajšali poti predvsem starejšim ter gibalno oviranim.
• V mestni promet smo vključili električna vozila Kurjera, ki povezujejo stanovanjske soseske, mestno središče, parkirišča P+R in druge pomembne točke.
• Vzpostavili smo Karjolco za brezplačno električno dostavo blaga po mestnem jedru. V pilotnem projektu smo njeno traso razširili do avtobusne postaje in večjih nakupovalnih središč.
• S Prostoferjem in prostovoljnimi vozniki smo starejšim brez lastnega prevoza ali ustrezne avtobusne povezave omogočili brezplačne prevoze do zdravnika in po drugih nujnih opravkih.
• Šolske prevoze smo vključili v javni linijski sistem, jih namenili tudi drugim občanom in izboljšali organizacijo prevozov ter zmanjšali obremenitve okolja.
• Uredili smo tipne oznake za slepe in slabovidne, in sicer od glavne avtobusne postaje do mestnega kopališča.
• Uredili smo parkirna mesta za motorje za tržnico z varnim izhodom s parkirišča.
• Uredili smo pešpot na Ulici za gradom v Semedeli. 

Naredili bomo

• Do leta 2028 bomo zgradili dvigalo med Žusterno in Markovcem, za katerega smo pridobili 6,1 milijona evrov evropskih sredstev.
• Sofinancirali bomo vgradnjo dvigal v starejše večstanovanjske stavbe.
• Okrepili bomo povezave javnega prevoza v primestju in razvijali prevoze na zahtevo za slabše povezane kraje zaledja in podeželja.
• V javni prevoz bomo uvajali nova električna in druga okolju prijaznejša vozila.
• Uredili bomo kolesarski povezavi Kvedrova–bolnišnica in na Ferrarski ulici.
• Urejali bomo pločnike ob državnih cestah na podeželju.
• Na pločnikih in pešpoteh bomo odpravljali ovire za ljudi z oviranostmi, starejše in družine z otroškimi vozički.
• Z drugimi istrskimi občinami bomo nadaljevali razvoj možnosti pomorskih potniških povezav med obalnimi kraji.

Voda iz pipe, urejena kanalizacija in varna cesta so osnovne potrebe v vsakem kraju.

Zanesljivo oskrbo s pitno vodo moramo zagotoviti vse leto, tudi v najbolj sušnih poletjih. S partnerskimi občinami izvajamo projekt Vodooskrba slovenske Istre in Krasa ter pripravljali dolgoročne rešitve. Hkrati bomo obnavljali vodovod in zmanjševali izgube v omrežju.

Kanalizacijo bomo širili tam, kjer je še ni, ter obnavljali ceste in meteorno odvodnjavanje. Kjer bo mogoče, bomo dela povezali in z enim posegom uredili več potreb. Tako bomo zmanjšali stroške in nepotrebno ponovno razkopavanje cest. 

Naredili smo

• S projektom Čisto za Koper in Ankaran ter kanalizacijo na območjih Belega Kamna, Kampela – kapelice, Gažona in Moleta smo na javno omrežje priključili 640 objektov oziroma 2.000 prebivalcev.
• Z Izolo, Piranom in Ankaranom smo pripravili strokovne podlage za zagon priprave državnega prostorskega načrta za akumulacijo Griža.
• Sprejeli smo program gradnje manjkajoče kanalizacije na območjih aglomeracij, ki za ta namen predvideva najmanj dva milijona evrov na leto.
• Obnovili smo vodovod v Olmu, Marezigah, Loparju, Pobegih, Dekanih in na odseku Mostičje–Kortine, v Hrpelcih pa zgradili nov vodovod.
• Od leta 2019 smo zgradili oziroma načrtovali nova vodovodna omrežja v Abitantih, Oliki in Pisarih, Movraških dvorih, Marsičih in Šekih, Dilicih, na območju Krkavč v dolini Dragonje ter pri železniški postaji v Rakitovcu.
• S partnerskimi občinami smo pripravili projekt Vodooskrba slovenske Istre in Krasa.
• Obnovili smo številne odseke lokalnih cest, med njimi Zupančiči–dolina Dragonje, Šmarje–Pomjan, Hrastovlje–Dol, Reparac–Pregara, do Abitantov, Sirči–Gradin–Brezovica, Marezige–Kavaliči, Marezige–Truške, Stara šola–Kozloviči, Sv. Anton–Kocjančiči, Bonini–Prade, Bertoki–Pobegi, Cesto na Rižano, cesto skozi Guce in Vegovo ulico ter razširili cesto v Rakitovcu. Naredili smo nov most na cesti Kozloviči–Trsek.
• Sanirali smo plazove in podporne zidove, med drugim v Črnem Kalu, Kubedu, Tinjanu, Hrvatinih in ob Ulici za gradom.
• Pripravili smo dokumentacijo za most čez Rokavo, most na cesti Kozloviči–Trsek in rekonstrukcijo cest Kastelec–Socerb ter Krnica–Rižana.
• Mestno pokopališče v Škocjanu smo razširili s 153 grobnimi mesti in nadstrešnico nad poslovilno ploščadjo. Po vsej občini smo dopolnjevali javno razsvetljavo. 

Naredili bomo

• S partnerskimi občinami bomo do leta 2029 izvedli prvo fazo projekta Vodooskrba slovenske Istre in Krasa (pretežno zmanjševanje vodnih izgub) in začeli drugo fazo (povezovanje vodovodnih sistemov).
• Za gradnjo kanalizacije bomo vsako leto namenili najmanj dva milijona evrov.
• Gospodinjstvom brez možnosti priklopa na kanalizacijo bomo sofinancirali nabavo in vgradnjo čistilnih naprav.
• Gradili bomo kanalizacijo v aglomeracijah Škocjan, Vanganelska dolina, Ankaran–Hrvatini in Sveti Anton ter omogočali nove vodovodne in kanalizacijske priključke.
• Obnovili bomo vodovoda v Gabrovici in Škocjanu ter sistematično prenavljali dotrajano omrežje, črpališča in vodohrane.
• Zgradili bomo most čez Rokavo v KS Boršt.
• Dokončali bomo ceste Vanganel–Hliban, na Tinjan in Krnica–Rižana ter uredili ceste Šmarje–Puče, Kožera, Reparac–Pregara–Brezovica in Ivana Starca v Bertokih.
• Po krajevnih skupnostih bomo sanirali podporne zidove, plazove in meteorno kanalizacijo na kritičnih mestih.
• Razširili bomo pokopališča v Dekanih, Gradinu, na Pučah in v Stepanih ter dopolnjevali javno razsvetljavo.

Dostop do morja je del našega načina življenja. Obalo bomo urejali tako, da jo bomo lahko uporabljali vsi.

Pri prostorskem razvoju bomo dajali prednost prenovi in ponovni uporabi že pozidanih ali opuščenih območij. Z jasnimi pravili bomo omogočali stanovanjski in gospodarski razvoj ter varovali kmetijska zemljišča, naravo, dediščino in podobo istrskih krajev.

Obala mora ostati javni prostor za kopanje, sprehod, rekreacijo in druženje. Mestno jedro bomo razvijali kot prostor vsakdanjega življenja, dela in kulture. Skrbeli bomo za njegovo čistočo in dostopnost ter oživljali premalo izkoriščene prostore. 

Naredili smo

• Vsebinsko smo zaključili pripravo Občinskega prostorskega načrta, ki bo določil dolgoročne možnosti za stanovanjski, gospodarski in drugi razvoj občine.
• Obalo med izlivom Badaševice in Žusterno smo uredili za javno uporabo ter obmorski park opremili z javno razsvetljavo.
• Pripravili smo zasnovo celovite ureditve obale med Koprom in Izolo, s popisom morskih habitatov in biodiverzitete.
• Mestna tržnica je dobila novo nadstrešnico in kamniti tlak.
• V mestnem jedru Kopra smo začeli urejati podzemne ekološke otoke. 

Naredili bomo

• Sprejeli bomo Občinski prostorski načrt ter pripravljali ciljne spremembe za nadaljnji razvoj stanovanj, gospodarskih dejavnosti in rabe obnovljivih virov energije.
• Obnovili bomo Trg Brolo.
• Priobalni pas med Koprom in Izolo bomo uredili za rekreacijo, druženje in javno uporabo.
• Postopno bomo urejali kopališča in promenade z več sence, prostori za počitek in lažjim dostopom za vse generacije.
• Podzemne ekološke otoke bomo uredili v Olmu, Pobegih in v mestnem jedru na Trgu Brolo, Kosovelovem trgu, Nazorjevi ulici, pri Dijaškem domu, na Gortanovem trgu in na Pristaniški.
• Okrepili bomo čiščenje in vzdrževanje najbolj obremenjenih ulic, trgov in plaž, zlasti poleti.
• Opuščena in premalo izkoriščena območja bomo oživljali s stanovanjskimi, gospodarskimi, kulturnimi ali športnimi dejavnostmi.
• S prostorskimi pravili bomo varovali podobo istrskih vasi, kulturno krajino in kakovostna kmetijska zemljišča.
• Vzdrževali in obnavljali bomo občinsko pristaniško infrastrukturo, pomole in privezna mesta.

Več sence v vročini in več varnosti ob nalivih.

Sadili bomo drevesa, ozelenjevali ulice in trge ter urejali tla, ki zadržijo padavinsko vodo. Nadaljevali bomo protipoplavne ukrepe in sanacije vodotokov. Pri načrtovanju javnih površin in infrastrukture bomo upoštevali vse pogostejšo vročino, sušo in močne nalive. 

Naredili smo

• Začeli smo izboljševati poplavno varnost na povodju Badaševice in ob njenem ustju zgradili meteorni kanal.
• Izvedli smo projekt Zelena infrastruktura Bonifika, v okviru katerega smo uredili zadrževalnik vode in strugo kanala Grande, na Semedelski bonifiki pa črpališča za preprečevanje poplav.
• V Olmu smo uredili 49 urbanih vrtov in osem visokih gred za občanke in občane brez lastnih kmetijskih površin.
• Uredili smo odvodnjavanje ob Cesti na Markovec, kjer so bili bloki pogosto poplavljeni, ter sanirali kanalizacijo, ki gravitira na hudournik Žusterna.
• Začeli smo obnovo vaških kalov v Podgorju in urejanje odvajanja meteornih voda s Slavnika.
• Skrbimo za zaprto deponijo Dvori, vključno z meritvami emisij.
• Zasadili smo 1.032 novih dreves.
• Kot prva občina v slovenski Istri smo uvedli brezplačen odvoz azbestnih odpadkov.
• Postavili smo pitnike v starem mestnem jedru in v krajih zaledja.

Naredili bomo

• Nadaljevali bomo protipoplavno zaščito povodja Badaševice, obale, mestnega jedra in drugih ogroženih območij ter sanirali hudournik v Žusterni.
• Popisali bomo drevesa, sadili vrste, primerne za spreminjajoče se podnebje, in urejali manjše parke, ki zadržujejo padavinsko vodo.
• Zagotovili bomo več urbanih vrtov.
• Na ulicah, trgih in avtobusnih postajališčih bomo zagotavljali več naravne sence ter širili mrežo javnih pitnikov.
• Kjer bo izvedljivo, bomo deževnico zbirali in uporabljali za zalivanje zelenih in športnih površin.
• Še naprej bomo zagotavljali brezplačen odvoz azbestnih odpadkov.

V zadnjih dveh desetletjih je gospodarski razvoj Kopra temeljil predvsem na podjetniški pobudi in sposobnosti podjetij, da sama prepoznavajo ter uresničujejo poslovne priložnosti. Danes pa uspešno gospodarstvo potrebuje več kot podjetniško energijo. Dobre prakse kažejo, da podjetja hitreje rastejo tam, kjer imajo dostop do znanja, razvojne podpore, financiranja in novih trgov. Zato želimo, da občina postane aktivnejši partner gospodarstvu.

Vzpostavili bomo Razvojno gospodarsko platformo kot povezano podporno okolje za gospodarstvo Kopra in širše regije. Namenjena bo obstoječim podjetjem, obrtnikom, novim in zagonskim podjetjem ter posameznikom s poslovnimi idejami. Povezovala bo gospodarstvo, zbornice, obstoječe podporne institucije, Univerzo na Primorskem in raziskovalne ustanove ter pomagala pri razvoju projektov, iskanju poslovnih lokacij, pridobivanju sredstev in povezovanju s kadri.

Posebno pozornost bomo namenili pametni logistiki, dejavnostim z visoko dodano vrednostjo, medicinskim tehnologijam, biotehnologiji in sodobnim turističnim produktom, ob tem pa bo platforma odprta za vse gospodarske dejavnosti, za katere se bo pokazal razvojni potencial.

Vlaganje v razvoj gospodarstva je vlaganje v prihodnost skupnosti. Uspešna podjetja ustvarjajo kakovostna delovna mesta in prihodke, ki omogočajo nadaljnje naložbe v kakovost življenja občanov.

Naredili smo

• Pripravili smo poslovni in operativni načrt razvojne platforme ter preverili možne lokacije za njeno delovanje.
• Opredelili smo ključna razvojna področja in možne partnerje. 

Naredili bomo

• Vzpostavitev Razvojne gospodarske platforme – V prenovljenem ali novem objektu bomo vzpostavili razvojno platformo z majhno, učinkovito operativno ekipo, ki bo osrednja podporna in povezovalna točka za gospodarstvo Kopra in širše regije. Obstoječim podjetjem, obrtnikom, novim in zagonskim podjetjem ter investitorjem bo na enem mestu zagotavljala informacije, podporo pri razvoju in širitvi dejavnosti, investicijah in inovacijah, pomoč pri pridobivanju domačih in evropskih sredstev ter vključevanju v skupne projekte. Podjetniškim pobudam bo pomagala na poti od poslovne ideje in mentorstva do financiranja in izvedbe, hkrati pa povezovala podjetja z občino, gospodarskimi zbornicami, univerzo, raziskovalnimi ustanovami in drugimi razvojnimi partnerji.
• Vzpostavitev nove poslovno-gospodarske cone – Opredelili bomo ustrezno območje za razvoj in širitev gospodarskih dejavnosti ter postopno zagotovili pogoje za njegovo komunalno opremljanje. Pri načrtovanju bomo upoštevali potrebe gospodarstva ter omogočali prostor obstoječim podjetjem in novim investitorjem za nove naložbe in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.
• Tesnejše povezovanje gospodarstva z Univerzo na Primorskem – Spodbujali bomo sodelovanje podjetij z univerzo in raziskovalnimi ustanovami ter povezovanje študentov in mladih strokovnjakov z lokalnim gospodarstvom prek praktičnega usposabljanja, projektnega dela in skupnih razvojnih projektov.
• Aktivno privabljanje podjetij in investicij – Prednost bomo namenjali dejavnostim z višjo dodano vrednostjo, kakovostnimi delovnimi mesti in čim manjšimi obremenitvami okolja.

Močno lokalno gospodarstvo ne temelji le na velikih podjetjih. Hrbtenico skupnosti ustvarjajo mala in srednja podjetja, obrtniki, samostojni podjetniki in družinska podjetja, ki zagotavljajo delovna mesta, storitve in znanje ter prispevajo k višji kakovosti življenja v naši občini.

Podjetniki potrebujejo predvsem dobre pogoje za delo in razvoj. Primerne poslovne površine, urejeno infrastrukturo, jasna prostorska pravila ter občino, ki razume njihove potrebe in se nanje odziva. Želimo ohranjati dejavnosti, ki jih ljudje potrebujemo, podjetjem, ki želijo rasti, pa omogočiti prostor za nadaljnji razvoj.

Naš cilj je občina, v kateri imajo podjetniki in obrtniki dobre pogoje za delo, razvoj in investiranje ter pri občini najdejo partnerja. 

Naredili smo

• Podpirali smo programe za razvoj podjetništva in lokalnega gospodarstva.
• Podjetnikom smo v sodelovanju z Inkubatorjem Sežana zagotavljali mentorstvo, izobraževanja, poslovno svetovanje in pomoč pri prijavah na razpise.
• S sodelovanjem v regijski garancijski shemi smo podjetnikom olajšali dostop do ugodnejših posojil za naložbe in poslovanje.
• S programom Inova Tour smo podprli razvoj novih podjetniških idej v turizmu. 

Naredili bomo

• Program podpore malemu gospodarstvu in obrti s konkretnimi ukrepi za razvoj, investicije in nova delovna mesta znotraj Razvojne gospodarske platforme.
• Boljša uporaba občinskih poslovnih prostorov, del njih pod spodbudnejšimi pogoji za nove podjetnike, obrtnike in dejavnosti, ki jih v posameznih krajih primanjkuje.

Luka Koper je eden najpomembnejših gospodarskih sistemov v Sloveniji in pomemben vir delovnih mest ter razvoja širše regije. Hkrati njeno delovanje neposredno vpliva na promet, prostor, okolje in kakovost življenja v Kopru. Zato morata razvoj pristanišča in razvoj mesta potekati v stalnem dialogu in z jasno razdeljeno odgovornostjo.

Naše vodilo je »ne le več, ampak predvsem bolje«. Razvoj pristanišča mora temeljiti na znanju, novih tehnologijah, učinkovitejši logistiki in zmanjševanju vplivov na okolje. Sodelovanje z Luko želimo usmeriti tudi v pametno logistiko in raziskovalne projekte, pri katerih se lahko povežejo pristanišče, lokalna podjetja in Univerza na Primorskem.

Naš cilj je razvoj Luke Koper, ki temelji na znanju in inovacijah, zmanjšuje vplive na okolje ter ustvarja čim več koristi tudi za mesto in njegove prebivalce. 

Naredili smo

• Leta 2024 smo skupaj z Luko Koper in Inkubatorjem Sežana izvedli natečaj za inovativne rešitve v pristaniški logistiki.
• Maja 2025 je bil v Kopru odprt potniški terminal za potnike s potniških ladij.
• Dogovorili smo se za povečanje sredstev za izvedbo omilitvenih ukrepov. 

Naredili bomo

• Reden dialog občine, države in Luke Koper o razvojnih načrtih, ki vplivajo na prostor, promet, okolje in življenje prebivalcev, ter aktivno vključevanje občine v odločitve, ki vplivajo na njen prostor in prebivalce, ter dolgoročni umik Luke z dela območja, ki ga ne zajema DPN.
• Jasnejši dogovori o odgovornosti velikih gospodarskih sistemov pri infrastrukturi ter pri zmanjševanju obremenitev, ki jih njihovo delovanje povzroča okolju.
• Skupni okoljski projekti, ki zmanjšujejo vplive pristaniške dejavnosti na mesto.
• V regionalni razvojni načrt bomo z ostalimi občinami vključili prostorske možnosti razvoja logističnih in skladiščnih dejavnosti.
• Povečevanje sredstev za izvedbo omilitvenih ukrepov.

Turizem je uspešen takrat, ko koristi predvsem ljudem, ki tukaj živijo. Zato njegovega razvoja ne želimo meriti samo s številom prihodov in prenočitev, temveč tudi s kakovostnimi delovnimi mesti, prihodki lokalnih ponudnikov in urejenostjo krajev.

Veliko priložnosti imamo zunaj glavne poletne sezone in na podeželju. Istrske vasi, kulturna in naravna dediščina, gastronomija, vino, oljčno olje, pohodništvo in kolesarjenje lahko skupaj ustvarjajo ponudbo, zaradi katere obiskovalci ostanejo dlje in več porabijo pri lokalnih ponudnikih.

Podeželje pa ni pomembno samo zaradi turizma. Želimo ohranjati pogoje za kmetovanje, lokalno pridelavo hrane in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Turizem je lahko dodaten trg za lokalne pridelke, ne sme pa postati edina razvojna perspektiva podeželja.

Naša cilja sta celoletni turizem, ki ustvarja priložnosti za lokalne ponudnike, in živo podeželje, na katerem imajo kmetijstvo, lokalna pridelava in družinske dejavnosti prihodnost. 

Naredili smo

• Sprejeli smo strategijo razvoja turizma.
• Z evropskimi sredstvi izvajamo projekta Šavrinke in KAŠTellieri za razvoj in promocijo podeželja, kulturne krajine in dediščine.
• Začeli smo rekonstrukcijo srednjeveškega obzidja v Kubedu.
• Izdelali smo študijo in začeli pripravo namakalnega sistema v Vanganelski dolini.
• Dokončali smo informativno točko pod Kraškim robom.
• Urbani vrtovi za občane in ribiško skladišče za lokalne ribiče. 

Naredili bomo

• Namakalni sistem v Vanganelski dolini v sodelovanju s kmetovalci.
• Dokončanje obnove obzidja v Kubedu.
• Novi turistični produkti v sodelovanju z Razvojno gospodarsko platformo, turističnim gospodarstvom in lokalnimi ponudniki.
• Več vsebin zunaj glavne sezone: šport, kultura, kulinarika, zdravje in doživetja v naravi.
• Povezovanje ponudnikov iz istrskih vasi v skupne produkte in poti ter več lokalne hrane, vina in oljčnega olja v turistični ponudbi, na tržnici in v javnih ustanovah.
• Urejanje pohodniških in kolesarskih poti na podeželju ter njihova vključitev v turistično ponudbo.
• Nadgradnja projektov Šavrinke in KAŠTellieri ter pridobivanje novih evropskih sredstev za podeželje.
• Boljše upravljanje turističnih tokov in primerna infrastruktura za avtodome zunaj stanovanjskih območij.

Občinske stavbe, zemljišča in drugo premoženje so skupno premoženje vseh občanov, zato moramo z njimi ravnati odgovorno in dolgoročno. Enako velja za energijo. Denar, ki ga z učinkovitejšimi stavbami in lastno proizvodnjo energije prihranimo, lahko namenimo drugim potrebam občine.

Zato bomo nadaljevali energetske prenove javnih stavb in na primernih objektih nameščali sončne elektrarne, pri čemer bomo še naprej intenzivno izkoriščali evropska in državna sredstva. Aktivneje bomo upravljali tudi občinske nepremičnine. Za vsako pomembnejšo nepremičnino moramo vedeti, koliko stane, čemu služi in ali jo občina potrebuje. Sredstva od prodaje premoženja, ki ga občina ne potrebuje, bomo usmerjali v naložbe, ki ustvarjajo dolgoročno korist, prihodek ali prihranek.

Naš cilj je, da občinsko premoženje in energijo upravljamo tako, da znižujemo stroške, ustvarjamo nove prihodke in povečujemo vrednost premoženja, ki služi skupnosti. 

Naredili smo

• Postavili smo 10 sončnih elektrarn: eno na Parkirni hiši Sonce in devet na strehah javnih objektov (OŠ Antona Ukmarja (2 SE), OŠ Gračišče, OŠ Sv. Anton, OŠ Koper, OŠ Šmarje, OŠ Škofije, Vrtec Škofije, Športna dvorana Burja). Skupaj smo v letu 2026 proizvedli 1.745,5 MWh.
• Energetsko smo izboljšali telovadnico in fasado OŠ Prade ter zamenjali dotrajani klimatski sistem v vrtcu Šalara. 

Naredili bomo

• Nadgradnja sončnih elektrarn s hranilniki električne energije.
• Nadaljevanje energetskih sanacij šol, vrtcev, športnih, kulturnih in drugih javnih objektov.
• Nove sončne elektrarne na primernih občinskih stavbah in površinah, ob čim večji uporabi državnih in evropskih sredstev.
• Celovit pregled občinskih nepremičnin: namembnost, vrednost, stroški vzdrževanja, prihodki in razvojni potencial.
• Aktivnejše upravljanje praznih in premalo izkoriščenih občinskih prostorov.
• Načelo, da se sredstva od prodaje nepremičnin usmerjajo v stanovanja, energetske prenove, obnovljive vire energije, gospodarsko infrastrukturo in druge naložbe z dolgoročno koristjo.
• Redno spremljanje energetskih stroškov večjih občinskih objektov in javno poročanje o doseženih prihrankih.

Ko se obrnete na občino, morate dobiti razumljiv odgovor in vedeti, kaj se dogaja z vašo zadevo.

Več postopkov bomo omogočili na daljavo in zmanjšali nepotrebne obiske ter večkratno pošiljanje istih podatkov. Jasno bomo pojasnili, kaj potrebujete in kdaj lahko pričakujete odgovor. Osebna pomoč bo še naprej na voljo vsem, ki jo potrebujejo. 

Naredili smo

• Začeli smo uvajati brezpapirno poslovanje in prenavljati geografski informacijski sistem občine.
• Digitalizirali smo del občinskih postopkov in storitev. 

Naredili bomo

• Več vlog in storitev bomo uredili tako, da jih bo mogoče od začetka do konca opraviti na daljavo.
• Z enotno digitalno rešitvijo oziroma kartico občana bomo postopoma povezali javni prevoz, parkiranje, izposojo koles, šport in druge občinske storitve.
• Za občinske postopke bomo pripravili jasna navodila in pregledne informacije o dokumentaciji ter rokih.
• Omogočili bomo spremljanje reševanja zadev, da bo občan vedel, v kateri fazi je njegova vloga ali pobuda.
• Zagotovili bomo osebno pomoč in običajne poti urejanja zadev za vse, ki digitalnih storitev ne uporabljajo.

O svojem kraju morate imeti možnost soodločati.

S krajevnimi skupnostmi, občani, društvi, gospodarstvom in javnimi zavodi bomo še naprej usklajevali prednostne naloge in jih v pripravo projektov vključevali dovolj zgodaj, da lahko njihovi predlogi vplivajo na rešitve. 

Naredili smo

• Izvajali smo participativni proračun in občanom omogočili neposredno predlaganje in izbiro projektov.
• Vsako leto smo se s krajevnimi skupnostmi usklajevali o prednostnih projektih.
• Za vse večje občinske naložbe smo javno objavljali podatke o vrednosti, rokih in fazi izvedbe. 

Naredili bomo

• Okrepili bomo participativni proračun in poskrbeli za ustrezno zastopanost projektov podeželja in mladinskih projektov.
• Krajevne skupnosti, društva, gospodarstvo in javne zavode bomo še naprej vključevali v pripravo pomembnejših projektov.

Za vsak občinski evro moramo vedeti, kaj bo prinesel ljudem.

Projekte bomo pripravljali pravočasno, pridobivali državna in evropska sredstva ter povezovali dela, kjer lahko z enim posegom rešimo več potreb. Pri naložbah bomo upoštevali tudi stroške delovanja in vzdrževanja, da bo občina ob velikih projektih lahko skrbela za vrtce, ceste, šport, kulturo in druge vsakdanje potrebe.

Naredili smo

• Za ključne naložbe smo pridobili državna in evropska sredstva ter z njimi bistveno povečali obseg izvedenih projektov.
• S predčasnim poplačilom finančnega najema smo mestni stadion Bonifika prenesli v last občine in prihranili stroške obresti.
• Z odkupi, menjavami zemljišč in predkupnimi pravicami smo omogočili izvedbo komunalnih, prometnih in drugih javnih projektov. 

Naredili bomo

• Projekte in dokumentacijo bomo pripravljali pravočasno in si prizadevali za večji delež državnega ter evropskega sofinanciranja.
• Občina in javni zavodi bomo izvajali skupna javna naročila tam, kjer lahko z večjim obsegom dosežemo nižje stroške.
• Pri večjih naložbah bomo poleg gradnje ocenili tudi stroške vzdrževanja in delovanja skozi celotno obdobje uporabe.
• Redno bomo spremljali zadolženost in zadolžitveno sposobnost občine ter najmanj polletno poročali občinskemu svetu.

Ko zagori ali poplavi, štejejo pripravljenost, dobra oprema in hiter odziv.

Poklicnim in prostovoljnim gasilcem, civilni zaščiti in drugim reševalnim službam bomo zagotavljali podporo za njihovo delo. 

Naredili smo

• Vlagali smo v opremo in nova vozila Gasilske brigade Koper, ki jo sofinancirajo tudi država in druge občine, ter v vozila in opremo prostovoljnih gasilskih društev, med drugim PGD Gradin in PGD Babiči.
• Obnovili smo strehi gasilskih domov v Krkavčah in Dolu ter fasado in del notranjih prostorov gasilskega doma v Movražu.
• Za intervencije na cestah po neurjih in drugih dogodkih smo zagotavljali sredstva za hitro ukrepanje. 

Naredili bomo

• Obnovili bomo stavbo Gasilske brigade Koper in pripravili večletni načrt naložb v vozila, opremo ter pogoje za delo prostovoljnih gasilskih društev.
• Dozidali bomo gasilski dom v Hrvatinih in uredili dom PGD Pobegi – Čežarji.
• Civilno zaščito bomo krepili z opremo in usposabljanjem za požare, neurja, poplave in sušo ter redno posodabljali načrte odzivanja.
• Enotno bomo spremljali projekte, pri katerih sodeluje več služb ali javnih zavodov, ter redno pregledovali izvajanje programa.

Naše vsakdanje poti in skupne potrebe segajo čez občinske meje.

Z občinami slovenske Istre bomo skupaj reševali vodooskrbo, promet, zdravstvo, varstvo okolja in druga vprašanja, ki povezujejo regijo. Usklajen nastop krepi naš položaj v pogovorih z državo in pri pridobivanju sredstev. Sodelovanje bomo razvijali tudi s sosednjimi območji v Italiji in na Hrvaškem. 

Naredili smo

• Župani štirih istrskih občin smo redno oblikovali in sodelovali pri skupnih projektih v sklopu koordinaciije P. I. K. A.

• Okrepili smo sodelovanje občin slovenske Istre in širše pri odvajanju odpadnih voda, vodooskrbi in pripravi akumulacije Griža. Projekti so podrobneje predstavljeni v poglavju 2.3.

Naredili bomo

• Z občinami slovenske Istre bomo pripravljali skupne projekte na področjih vodooskrbe, prometa, zdravstva, varstva okolja, kulture in turizma.
• Z občinami slovenske Istre bomo izvedli prenovo Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu.
• Do države ter pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev bomo istrske občine nastopale skupaj.
• Z Italijo in Hrvaško bomo okrepili sodelovanje pri prometu, turizmu, kulturi, varstvu okolja in evropskih projektih.
• Pri pripravi državne zakonodaje bomo zastopali interese Kopra in slovenske Istre, tudi na področjih stanovanj, kratkotrajnega oddajanja, turizma in upravljanja obalnega prostora.